Aleš Makovac 2003 - 2007
   
Aleš Makovac je v času sodelovanja z orkestrom študiral sakralno glasbo na Akademiji za glasbo v Ljubljani in orkestrsko dirigiranje pri priznanem profesorju, Marku Letonji. V študijskem letu 2005/06 je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo, za uspešno izveden ciklus koncertov doma in v tujini. Bil je tudi dirigent komornega godalnega orkestra Tartini iz Novega mesta, postal pa je tudi direktor Konzervatorija za glasbo Jurija Slakonja, kar je bil tudi eden izmed glavnih razlogov za prekinitev sodelovanja z našim orkestrom.
Sandi Franko 1993 - 2003
 

Sandi Franko je bil član orkestra že od leta 1980, dirigentsko palico pa je prevzel od njegovega, za godbo legendarnega predhodnika. Sandi se je po končanem študiju zaposlil v Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu. Kot učitelj klarineta v oddelku v Šentjerneju je in še vedno veliko prispeva k vzgoji mladih glasbenikov, od katerih se velika večina priključi orkestru. Je začetnik mlade generacije dirigentov, ki je prinesla posluh za bolj orkestralno glasbo in poseganje po zahtevnejši literaturi. Pod njegovo taktirko je orkester leta 1997 v Sežani na tekmovanju slovenskih godb napredoval iz 3. v 2. težavnostno skupino ter se nato leta 2003, z osvojeno zlato plaketo v 2. skupini uvrstil v 1. težavnostno kategorijo. Sandi je z orkestrom projektno sodeloval še na novoletnem koncert leta 2007.
Bratislav Roguljič-Buco 1974 - 1993
   
Dirigentsko palico je prevzel leta 1974, ko se je orkester komaj dobro postavil na noge. Bil je tako rekoč oče orkestra. Člane je moral namreč poleg branja notnega gradiva in igranja na instrumente, učiti tudi korakanja. Zaradi predhodnih bogatih izkušenj, ki jih je pridobival kot dirigent vojaškega orkestra, mu je vse to dobro uspevalo. Proti koncu njegovega dirigiranja je tako orkester štel že preko 40 članov, med katerimi pa je bila velika večina mladih godbenikov, z glasbenim znanjem pridobljenim v glasbeni šoli. Pod taktirko Buca se je orkester dokončno postavil na noge, vabil mlade v glasbeno šolo in se poleg klasičnih koračnic začel zanimati tudi za izvajanje zahtevnejših, orkestralnih skladb.
Mladen Škrbič 1973 - 1974
   
Mladen Škrbič je bil prvi dirigent ponovno oživelega orkestra. V letu dni je skupaj zbral skupino zagnanih članov in jih začel poučevati. Najprej so se mnogi od njih morali naučiti osnov igranja na inštrumente, kasneje pa so lahko spravili skupaj že kakšno koračnico.

Po prvih glasbenih korakih v letu 1973, so godbeniki pod taktirko Mladena Škrbića pripravili svoj samostojni koncert ob dnevu žena 8. marca 1974, kar je bil tudi njihov prvi uradni nastop.
Franc Hudoklin 1930 - 1960
   
Franc Hudoklin, Šentjernejčan, ki je h godbi pristopil leta 1919, je bil v času 1. svetovne vojne trobentač in je imel v godbi najprej mesto predvodnika. Leta 1930 je prevzel kapelniško taktirko in jo s presledki, zaradi vojnih razmer in kasneje ukaza iz Novega mesta, vihtel vse do leta 1960, ko je godba za nekaj časa utihnila. Pod njegovo taktirko je t.i. stara godba dosegla svoj višek, ko je leta 1937, v Ljubljani, med 25 orkestri dosegla 2. mesto.
Janez Škerjanc 1925 - 1930
   
  Janez Škerjanc je v Šentjernej prišel leta 1924. Godbenike je prevzel že leto kasneje in jih vodil nadaljnjih pet let. Leta 1930 naj bi prišlo nekje na Mokrem Polju do večjega spora med člani samimi in kapelnik je svoje glasbenike zapustil. 
   
Ivan Veingerl 1920 - 1925
   
  V Šentjernej je prišel na prošnjo župnika Antona Lesjaka. Obvladal je veliko inštrumentov in bil tudi organist v farni cerkvi. Zaradi njegove prevelike želje po igranju na inštrumente in manjše pripravljenosti za poučevanje godbenikov, se je v njegovem obdobju zasedba precej spreminjala, saj je prihajalo do velikih menjav med člani. To je bil glavni razlog, da je bil na čelu godbe le krajše obdobje.
   
Roman Kramaršič 1914 - 1916
   
  Sredi leta 1914 je prišel v Šentjernej kot organist in prevzel tudi dirigentsko palico godbe.
Ker ni dosegal predhodnikovega vpliva in avtoritete, so se v godbi začela nesoglasja in ob veliki noči, leta 1916, je prišlo do začasnega razpusta. Temu so botrovale tud bližajoče razmere pred 1. svetovno vojno, ko so morali fantje v vojsko. 
   
Jakob Čadež 1911 - 1914
   
  Jakob Čadež je bil prvi kapelnik Šentjernejske orlovske godbe. Pred tem je služboval pri vojaški godbi v Celovcu. Drugih podatkov razen tega, da je bil slovenskega rodu, ni.